| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Winx
Administrator foruma
Pridružen/-a: 02.01. 2008, 14:51
Prispevkov: 2028
|
 Objavljeno: 27 Jun 2010 16:15 Naslov sporočila: NO NAME AT ALL... |
 |
|
Sedela je na stopnicah in v desni roki držala dežnik. Dež se ni niti za trenutek umiril, in kljub temu, da je držala dežnik je bila popolnoma mokra. Kako je bilo življenje preprosto nekoč… Zdaj je bilo vse bolj zakomplicirano. Njeni dolgi lasje, skrajno nenavadne barve so ji segali vse do konca hrbta. Bili so modre barve, proti konicam pa so bili vse bolj zeleni. Poleg nje sta stala dva panterja. Eden je bil bel in drugi črn. Bilo je precej očitno, da je nista nikoli zapustila. Zaradi sprednjih las, ki so ji zakrivali obraz ni videla skoraj nič, toda vsakič, ko jih je poskusila umakniti so bili čez nekaj sekund spet na njenem obrazu.
-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-
»Oči, kaj pomeni biti Varuh vrat?«
»No srček… Varuh vrat… O njih ne vemo največ… Čudna bitja so. Nesmrtna. Imajo velika črna krila. Njihova glavna naloga je, da stražijo vrata, ki vodijo v druge svetove. Nekoč naj bi se ta vrata pogosto uporabljala, zdaj pa je to prepovedano. Ljudstvo našega planeta je skozi njih odkrivalo nova bitja, neznano rastlinje. Obstajajo celo svetovi, ki imajo več kopna kot morja! Vsaj naj bi obstajali, to so samo legende. Varuhova nesmrtnost ga ne varuje pred poškodbami temveč pred staranjem. Zakaj te tako zanimajo, Aqua?« ji majhni deklici odgovoril oče.
Aqua, velik, rjavih, sijočih oči je prevzeta strmela v svojega očeta. Vedno je rada poslušala zgodbice o ljudstvu svojega planeta, Varuhi pa so ji bili najbolj všeč.
Ta deklica je bila mirna in se je vedno postavili v vodstvo. Živela je v zares bogati družini in hiša v kateri je živela je bila skoraj večja od graščine kralja tega planeta. Na njenem obrazu je bil vedno nasmeh, četudi je bila situacija resna, njene sanje pa so bile nekoč leteti.
»Danes sva z Nyx poizkusili najti Lucy!« je povedala sijočih oči. Lucy je bila domači ljubljenček. Črna mačka. »Tista temnolasa Varuhinja, ki ti je prinesla nekaj mi je povedala zgodbico o tem, kako je ona postala ena od njih! Misliš, da bi bila lahko Varuhinja tudi jaz?«
Oče se je glasno zasmejal. Njegova hčerkica se je vedno igrala z Nyx. Deklici sta bili kot dvojčici, le da je bila Nyx vedno mirna in poskušala ostati vljudna. Njena mati je v hiši delala kot kuharica, medtem pa se je njena punčka z Aquo lovila po celi graščini. Vedno, kadar je srečala katerega od članov družine se mo je priklonila in vljudno pozdravila, Aqua pa je nejevoljno, z rokami prekrižanimi na prsih nejevoljno gledala vsiljivca, ki je ustavil njuno igro. Nyx je imela dolge, svetlo-rdeče lase. Njene oči so bile rjave in Oče ni zares poznal njenega karakterja. Nikoli ji ni posvečal preveč pozornosti. Če je bila všeč Aqui potem je bila tudi njemu.
Celega zasanjanega ga je zbudila zdaj že malo neučakana hčerka.
»Ali misliš, da lahko? Postanem Varuhinja?«
»Ko boš starejša…« je prikimal.
-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-
S tem, ko se je odpovedala smrtnosti je naredila nekaj najhujšega v svojem življenju. Zapustila je Nyx, družino in zdaj sama stražila tempelj z magičnimi vrati. Po njenem prvem mesecu kot Varuhinja se je spremenila njena barva las in oči. Za barvo las smo že omenili, njene oči pa so bile: desna zelena, leva modra.
Malo po tem, ko se je pridružila se je zgodila tudi katastrofa. Zaradi neznane epidemije so pomrli vsi Varuhi razen nje. Tudi ona je bila okužena, vendar edina preživela. Še pred njo se je v skupini nesmrtnih angelov pojavila njena starejša sestra Lily Rose. Bila je zadolžena za potovanje med 6 templji elementov. Zato ni bila okužena kateremukoli virusu že. Glavni Varuh, Dastan, pa je bil v tem času na lovu za demoni. Tudi on se je rešil.
Aqua je po tem, ko ji je medicinska sestra povedala, da je edina preživela naredila nekaj res neumnega. Sestro je vprašala, kaj vse bi naredila, da bi obvarovala planet. Rekla je, da bi zanj umrla in tudi je. Aqua jo je prosila, če lahko zažge kartoteko nje, Lily in Dastana. Kot, da nebi nikoli obstajali. Sestra je to storila a za to plačala z življenjem.
Panterja, ki sta vedno stala ob njeni strani sta bila Kiara in Damon. Bel panter, Kiara, je bila največji optimist na svetu. Kadar so bili ljudje okoli nje na tleh jim je vedno na obraz prikradla nasmeh. Damon, črn panter, pa je bil največji pesimist, kar se jih je kdaj rodilo. Nikoli ni poznal dobre plati, in vedno je imel najbolj črne pripombe od vseh.
Živali, ki govorijo? Aqua je razumela govorico živali, zato, ker jih je imela tako zelo rada. Zdaj ko je bila Varuhinja je morala tudi poskrbeti, da je bila vedno dovolj gibčna za spopad. Mišice je niso smele nikoli izdati in to jo je morilo. Tudi krila je imela. Črna, kot vranje peruti.
Zdaj je bila stara že tristo let. Njena družina je bila že dolgo mrtva in njena najboljša prijateljica tudi. Čeprav si je še tako želela, da bi bila lahko z njo do njene smrti je bila takrat tudi ona že mrtva. Na tem svetu ni več obstajala. Vsaj nebi smela.
Nekako je upala, da je bila Nyx še živa, čeprav je vedela, da bi morala postati ali demon, ali Varuh. Toda po tem, ko se je strinjala, da bo sama varovala vrata je ni nikoli več videla…
1.
Aqua je z dežnikom nad glavo gledala v tla. Danes je pričakovala nazaj Lily in Dastana. Šefa ni videla že celih tristo let, zato ni bila prepričana v to, ali bo še vedno mislil, da je sposobna stražiti vrata.
Panterja zraven nje sta stala na dežju, Vendar ju to ni skrbelo. Vsaj tako je Aqua mislila, saj je bila preveč izčrpana, da bi se trudila razumeti o čem sta se pogovarjala. Potem pa se je spomnila, da se mora zbrati, saj verjetno prihaja kakšen test. Vse svoje misli je osredotočila na dva kilometra okoli nje in čutila vse kar se je dogajalo. Delfine v vodi, ribe, morske pse. Vse te telesne temperature so bile nižje od človeških, zaradi ledeno mrzle vode. Po zraku ni bilo ptic, ker je bilo preveč tvegano, da bi v takem vremenu letele. Potem pa še… Definitivno dve človeški telesi. In dve živalski. Panterja. Obiskovalci so stopali po stopnicah proti vrhu. Ker je bil tempelj z Vrati v zraku so lahko prišli do vrat samo tisti, ki so imeli krila. Demoni običajno niso imeli Panterjev, zato je bila prepričana, da sta to njen šef in sestra.
Obrnila se je k enem od stebrov, na katerem je bila naslonjena njena kosa. Robovi so bili ostro nabrušeni, deset centimetrov od robov proti notranjosti, pa je bila narejena iz stekla. Najmočnejšega kar je bilo. Za povrh pa je bilo še začarano, da se ni moglo zlomiti.
Koso je pobrala in jo nekajkrat zavrtela v dlani.
Obiskovalci so se počasi bližali, ona pa je lahko samo čakala.
Čez kratek časa je pod istim dežnikom zagledala dve osebi. Ob njiju sta korakala dva panterja. Dlaka prvega je bila videti, kot da bi gorela. Ta panter je pripadal njeni sestri. Imenoval se je Flame.
Drugi panter pa je imel močna krila na hrbtu. Ventus. Narejen za letenje.
Aqua se je počasi priklonila in k njej sta stopila Lily in Dastan.
Na da bi ju pozdravila se je obrnila in odkorakala k steni, ki je imela zarisan pentagram. Nanj je položila dlan in se zbrala. Njene misli so bile v steni, ki je imela devet ključavnic. Z mislimi je vsako počasi in previdno odprla, dokler se ni v steni pojavil krog, skozi katerega so lahko vstopili.
Stopili so v topel in suh prostor. Za njimi je bila spet prazna stena, ob njej pa je stal Damon z zaprtimi očmi. Tako kot Aqua prej, se je zdaj o osredotočal na kilometre okoli. Za vsak primer.
Lily je stopila do mlajše sestre in jo objela. Ventus in Flame sta stekla k Kiari in se začela z njo pogovarjati. Aqua se je delala, kot, da jih ne razume.
Ko se je Lily odmaknila si jo je lahko Aqua ogledala. Oblečena je bila v vijolično obleko in črne škornje. Največkrat je bila bolj barvita. Zdaj pa samo dve barvi.
Njena sestra je bila znana kot hladnokrvna morilka. Ko je bila ona ena izmed zadolženih stražarjev vrat je ubila prvega, ki se jim je približal na en kilometer. Seveda ne Varuhov ampak ostale obiskovalce. Njeni lasje so bili postriženi malo čez ramena, oči pa so bile sivo-modre…
Potem pa je pogledala še šefa. Oblečen je bil v črno usnjeno jakno in temne kavbojke. Zares so mu pristajale. Čeprav ni Aqua do njega čutila ničesar je morala priznati da je zares privlačen. Imel je črne lase in modre oči. Kaj več se o njem ni dalo povedati…
»Je tvoje telo dovolj močno da narediš tristo krogov okoli vrat?« je naenkrat vprašal.
»Ka- Ja! Seveda je!« je zmedeno prikimala.
»Zavrti malo tole svojo koso.«
Aqua je ubogljivo začela koso vrteti okoli svojega telesa.
»Bi me lahko z njo ubila?«
Seveda ne, bi mu pa morala to pokazati. Zatekla se je proti šefu in zamahnila. Kosi se je umaknil, mu je pa zato s pestjo skoraj izpahnila čeljust.
Lily je prhnila v smeh, Dastan pa je previdno preverjal, če ima še vedno vse zobe.
»Saj si izzval…« se je branila Aqua.
»Sem… In se je izkazalo, da še vedno znaš. Zaboga… Zakaj preprosto ne daš zaušnice kot ostala dekleta in udarjaš s pestmi?«
Aqua se je zasmejala in Ventus je glavo zaskrbljeno naslonil gospodarju na noge. Kot majhna mucka je nekaj zapiskal z nizkim glaskom.
»Kaj pravi?« se je pozanimal Dastan.
»Če je tvoja čeljust cela…« mu je nejevoljno odgovorila Aqua. Ponavadi so jo uporabljali kot posrednika… Saj bi napisala slovar med človeškim in živalskim jezikom, pa ga itak nebi nihče bral.
»V redu je.« je pokimal in Ventus se je vidno sprostil.
»Vidva si postrezita z vsem kar je v tejle bajti, jaz moram pa nazaj ven. Kiara, ti greš z menoj, Damon pa bo s svojo pesimistično ritjo ostal notri. Danes sem že tako živčna preveč kot se spodobi.«
Lily in Dastan sta prikimala, Aqua pa se je spet obrnila k steni in skozi njo zakorakala, kot bi bila duh. Dežnika ni vzela, zato je bila v trenutku, ko je stopila ven, vsa premočena.
»Dastan bo ostal tukaj, kajne?« je zacvilila Kiara, ki ji je bila takoj za petami.
»Aha… Škoda. Verjetno bo zdaj vsako jutro telovadba… In lov na demone… To bo nekaj zanimivih stoletij.«
Kiara se je zahihitala in se zleknila na mokra tla.
»In treba mu bo kuhati večerjo, mu prati nogavice…« je pripomnil zajedljiv glas na stopnicah.
»Ren, res nisem pri volji… In tudi moj šef je tukaj, kar pomeni, da bo vsak osebek iz tvoje vrste umrl v tem mesecu. Zato bodi hvaležen, da te še nisem ubila in se poberi preden te on!«
Na stopnicah je sedel visok, mišičast demon. Definitivno nenevaren. Imel je rdeče-rjave lase in sive oči. Nosil je napol odpeto črno jakno, tako, da se mu je videlo tudi mišičaste prsi in trebuh. Lahko bi bil nevaren… Je imel pa po Aquinem mnenju tako majhne možgane, da sploh ni vedel, kaj ta beseda pomeni. In vedno je imel zbadljive opazke, je pa bil dobra družba… Da ne omenjamo tega, da je Varuhinjo ves čas osvajal.
»Pa praviš da ti ni mar zame.« se je zlobno zasmejal.
»Saj mi ni… Lahko te pa kar na licu mesta ubijem… Če to želiš.«
»Seveda ne.« je suho pripomnil in stopil malo bližje. »Bi mi bilo pa v čast umreti pod mečem starodavnega Varuha Dastana! Kako rad bi mu stresel roko… Ali vsaj dobil njegov avtogram. Me lahko predstaviš. Lahko bi ga povabil na zmenek.«
»Rit gejevska.« je suho pripomnila Aqua in se naslonila na steber.
»Pa saj se šalim, no. Kreten je ubil mojo družino. Najraje bi se takoj pognal nadenj, pa ima tudi tistega Ventusa. Nebi imel možnosti… Razen če… Bi se ti borila z mano.« je sijočih oči predlagal.
Aqua se je igrala z žepnim nožkom, kot da ga ni slišala. Potem pa po kratkem molu le suho odvrnila: »Ne.«
Ren je skomignil z rameni.
»Lahko bi se pa pobral od tukaj preden te vidi.«
»Nočem. Že cel teden te nisem videl. Kakšna zahvala. Lahko bi mi vsaj ponudila kavo.«
»Saj bi ti jo, če nebi bila v hiši še dva Varuha. Ne… Vzamem nazaj. Tudi če ju nebi bilo, ti je nebi.«
»Ti bi morala biti demon, ne pa angel.« je zavzdihnil.
»Nisem angel. Varuh sem. Je razlika… Angeli so lepi, beli, prinašajo srečo, imajo bela krila… Varuhi pa vranje črna. Sedimo na teh stopnicah in čakamo, da e kaj zgodi.«
»Že prav, že prav…« je zasikal in se pretegnil. »Jaz se odpravljam na en kratek polet nad morjem. Bi se mi pridružila?«
»Delo imam.«
»Daj no. Kairo nebi zameril…«
Kairo je bil črnolas demon. Aqua ga ni dostikrat videla, je pa predvidevala, da ima možgane nekako tako velike kot Ren.
»Delo… Kairo je rit.« je komentirala.
Ren je razprl krila in odletel.
»Ta demon mi gre na živce.« se je zahihitala Kiara. »Zakaj ga enkrat ne potolčeš in brcneš v morje. Potem ti bo dal mir.«
»Ne… Nebi mi. Verjemi. Še naprej bi prihajal.«
Kiara se je še enkrat zahihitala in zaprla oči.
Aqua jo je posnemala in se spet osredotočila na kilometra okoli sebe. Zdaj se demoni temu kraju ne bodo približali, lahko pa se zgodi kaj nepričakovanega…
Lily bo ostala tukaj samo en dan. Potem se mora pet odpraviti na pot. Dastan pa naj bi tukaj ostal. Kar je pomenilo, da je Ren več ne bo obiskoval. Kakšno olajšanje.
Ali pač… Demon kot je on bi lahko celo našel način, da bi se z Dastanom spoprijateljil. Ah, kaj si je pa mislila! To bi bilo nemogoče.
»Se v tem dežju ne boš prehladila?« je napol v spanju vprašal bel panter.
»Ne skrbi.« se je nasmehnila Varuhinja. »Meni mraz ne more do živega. Aqua se ne boji mraza… Mraz se boji Aque.« se je zasmejala.
_________________
     
Klikni, ali pa bodo zmaji pocrkali!!!
http://s6.bitefight.si/user/bite/15651 |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
igor_B
Pridružen/-a: 06.03. 2013, 07:47
Prispevkov: 7
|
| Objavljeno: 04 Apr 2013 09:25 Naslov sporočila: |
|
|
Zakaj pa no name?
_________________
igraj mahjong |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
|
